Prevare na spletu

/Oglas/

Prepričani smo, da je vsak od nas že kdaj naletel na oglas na spletni strani, ki mu je obljubljal brezplačen iPhone, 1.000.000$ ali neko drugo nagrado. V realnem svetu imamo za to pristojne organe, policijo, sodišča. Na spletu pa je nadzor zelo slab oz. ga skoraj ni. Zakaj? Predstavljajte si organ ali organizacijo, ki bi nadzorovala splet in vsako spletno stran, ki nastane. To je dandanes, ko se je splet tako razširil postalo praktično nemogoče, zato vam želimo predstaviti nekaj najpogostejših tipov spletnih prevar, da se jim boste znali izogniti in jih prepoznati. 

1. tip prevare je, kot smo že prej omenili “ZMAGA NA LOTERIJI” 

Zelo pogosto dobimo elektronsko pošto, ki nam prepričuje, da smo zadeli na eni izmed najbolj “znanih” loterij (največkrat na kaki angleški ali ameriški). Sporočilo, ki je na videz zelo pristno in korektno, nam obrazloži, da smo zadeli neko večjo vsoto, a preden jo lahko dobimo, moramo plačati nekaj manjših stroškov za transakcijo denarjav tujino – torej k nam.

Zanimivo je to, kako veliko ljudi pri taki pošti sploh ne razmišlja o tem, da se te loterije niso nikdar sploh udeležili ali da sploh ne obstaja. Načeloma ne moremo zadeti ali zmagati pri nečem, pri katerem sploh nismo nikoli sodelovali ali kupili srečke, a želja po denarju je včasih močnejša od zdrave pameti. Takoj ko pošiljatelju elektronske pošte predamo kakršne koli osebne podatke ali denar je bil njihov namen dosežen. Pri takšnih stvareh se nikakor ne smemo sploh začeti z njimi ukvarjati, upajoč, da je le na tem mogoče nekaj resnice. Na koncu bomo le izgubili svoj denar, po možnosti pa še osebne podatke.

 

2. tip je NIGERIJSKA PREVARA ali PREVARA 419

Nigerijska prevara (Nigerian scam), znana tudi kot prevara 419 (po številki nigerijskega kazenskega zakonika), je daleč najbolj znana spletna prevara. Kljub temu, da je za nekatere le še šala, se vsako leto kar nekaj ljudi opeče – od tega, da izgubijo nekaj denarja do veliko hujših primerov, ko so bili nekateri celo ugrabljeni.

Prevara se večinoma začne z elektronsko pošto, kjer se nam prijazno predstavi neznanec (največkrat se predstavi kot nekdo iz Nigerije, od tod tudi ime prevare) in opiše svojo težavo. To gre praktično vedno za zelo velike količine denarja, do katerih ima omenjena oseba dostop, vendar jih ne more spraviti iz svoje države. Tu seveda želi vašo pomoč – obljubi delež denarja, ki je seveda zelo visok (od več tisoč pa do nekaj milijonov ameriških dolarjev), v zameno pa želi naše bančne podatke, s katerimi bo prenesel denar iz svoje države v tujino. Pozor, te prevare so se v zadnjih nekaj mesecih začele pojavljati tudi v slovenščini. Kriminalci namreč uporabijo programe za prevajanje (GOOGLE transalate) in tako pošljejo pismo kar v našem jeziku – sicer zelo popačenem, a vendarle. Zavedati se moramo, da so stvari, ki so videti predobre, večinoma res predobre. Prav v vseh takih primerih je šlo za golo laž in kriminal.

 

3. stvar na katero moramo biti pozorni je PHISING ali lažna stran za prijavo

Phishing je angleški izraz, s katerim označujemo lažne prijavne spletne strani (največkrat bančne), ki se pretvarjajo, da so strani pravih bank. Tovrsten primer prevare smo v Sloveniji doživeli lani. In sicer je skupina dobro organiziranih spletnih hekerjev postavila lažno prijavno stran NLB klik-a. Namen je bil dobiti naše podatke in geslo za dostop do omenjene spletne banke z namenom oškodovanja bančnega računa.

Nikakor ne smemo nasesti elektronski pošti, ki nas usmerja na lažno prijavno spletno stran, saj nas vse banke ob odprtju računa opozarjajo, da od nas NIKOLI ne bodo zahtevale naših osebnih podatkov za dostop.

Omenjena prevara se je že velikokrat pojavila (in se še bo) pri večjih svetovnih spletnih bankah kot so PayPal, AlertPay, Moneybookers, Neteller in druge.

4. prevara se glasi LAŽEN NAKUP

In sicer gre se zato, da dobimo email o opravljenem naročilu (ebay, amazon, bolha,…), zatem pa še email, ki naj bi bil od PayPal-a in ki nas prepričuje, da je kupec že poravnal kupnino, in da je denar na računu od PayPal-a in da bo nakazan nam, ko vnesemo “tracking number” ali sledilno številko pošiljke. Vsak prodajalec bi mogel vedeti, da PayPal takšnega načina poslovanja ne pozna in mora omenjeni e-mail takoj posredovati PayPal-u.

Prevara pa deluje tudi v obratni smeri. Goljuf objavi mali oglas, v katerem prodaja določen izdelek (največkrat avtomobil) po izjemno ugodni ceni. S prav tako lažnimi sporočili logističnega podjetja nas želi prepričati, da bo izdelek odpremljen, le da moramo najprej nakazati del kupnine, običajno nekaj tisoč evrov.

 

5. prevara se imenuje “PRIJATELJEVA POMOČ”

Po elektronski pošti ali preko socialnega omrežja (npr. Facebook) vas kontaktira prijatelj ali znanec in vas prosi za pomoč. Na hitro opiše, kako so mu na potovanju v tujini ukradli denar in vse dokumente. Sedaj nujno potrebuje denar, da si bo lahko kupil hrano in se vrnil domov.

Sporočila seveda ni poslal vaš prijatelj, ampak nekdo, ki mu je ukradel geslo za dostop do spletne storitve (npr. Gmail ali Facebook). Ukradeno geslo goljufu omogoči, da sporočila pošlje samo osebam, s katerimi se tudi sicer vaš prijatelj dopisuje. Spodaj je primer sporočila, ki je bil preveden v slovenščino s pomočjo strojnega prevajalnika.

/Oglas/

error: Content is protected !!