Kaj je BitCoin?

/Oglas/

V zadnjem času veliko slišimo o valuti BitCoin, kaj sploh je BitCoin si lahko preberete v nadaljevanju. 

Bitcoin je prva decentralizirana kriptografska valuta, katera omogoča izjemno hitre in unčinkovite transakcije preko spleta. Bitcoin ni edina kriptografska valuta. Danes jih obstaja že na stotine (na primer: Litecoin, DogeCoin, AuroraCoin, FeatherCoin…itd.) Vse pa temeljijo na podobni podlagi in tehnologiji katero je prinesel Bitcoin in so njegove naslednjice. Bitcoin je torej prva in najbolj odmevna ter ima trenutno najvišjo vrednost med decentraliziranimi kriptografskimi valutami.

 

Kaj pomeni decentralizirana valuta?

V Bitcoin omrežju ni centralne avtoritete. Primerjava z Evropsko unijo, kjer imamo Evropsko centralno banko. Če z Evrom kaj ne štima bomo njih vprašali kako naprej oziroma bodo oni sami sprožili neke ukrepe.

Bitcoin ni podjetje, bitcoin ni en centralni strežnik, bitcoina ne moremo tožiti, ker ni nikogar, ki nosi odgovornost za to omrežje.

Bitcoin aplikacijo lahko vsak poganja na domačem računalniku in tako služi kot en člen v celotnem omrežju. Posamezni člen nima realno nobenega vpliva, vendar pa skupek vseh uporabnikov po celem svetu tvori izjemno močno in robustno verigo, katera živi in postaja vedno močnejša že od leta 2009. Torej tudi, če izpade elektrika na celotnem kontinentu bo omrežje živelo naprej saj je razporejeno po celotnem planetu (tako kot njegov temelj – internet, katerega ne moramo kar “izklopiti”)

Če bi se Bitcoin začel uporabljati namesto denarja katerega poznamo danes so implikacje za naš družbeno politični sistem nepredstavljive. Teža moči bi se preselila iz centralnih bank in vlad na ljudstvo, kar bi najverjetneje prineslo ogromno pozitivnih sprememb. Vendar je to tema zase.

Trgovanje z Bitcoin-i zdaj tudi na eToru:

Bitcoin_EN_468X60

Kako nastajajo BitCoin-i?

Novi Bitcoini nastanje skozi proces kateremu pravimo “rudarjenje” (angleško: mining). To lahko počne kdorkoli želi za kar bo potreboval nekaj strojne opreme, internetno povezavo in elektriko.

Bitcoin ima v sebi vgrajeno matematično uganko katero je možno rešiti samo tako, da se ugane pravo zaporedje znakov. Rudarjenje je poenostavljeno konstantno prižgan računalnik, ki je preko interneta povezan v Bitcoin omrežje in ves čas poskuša razna zaporedja znakov dokler ne reši uganke.

In zakaj bi nekdo trošil elektriko zato, da njegov računalnik reši neko uganko? Zato ker tisti, ki jo reši dobi nagrado. In nagrada je trenutno 25 Bitcoinov. (prva štiri leta je bila nagrada 50, zdaj je 25. Na 4 leta se prepolovi dokler ne bo v obtoku vseh 21 milijonov bitcoinov in bo nagrada 0). Zdaj ko je se cena Bitcoina giblje v stotinah Eurov imajo ljudje močno motivacijo, da to vedno bolj počnejo.

Vendar pa je omrežje zastavljeno tako, da se uganka lahko reši le na vsakih 10 minut. Ko omrežje zazna, da se uganke rešujejo prehitro, recimo na 9 minut bo dvignilo težavnost uganke. Torej recimo, analogija z besedno uganko, namesto besede iz petih črk je treba uganiti besedo dolgo šest črk, za kar bomo potrebovali dlje časa, da jo uganemo.

Namen rudarjnja ni samo to, da neki ljudje s prižganimi računalniki služijo Bitcoine. Te računalniki, ki konstantno ugibajo ta zaporadja hkrati delajo še to kar je bistveno za Bitcoin omrežje. In to je, da preverjajo in potrjujejo transakcije in gradijo prej omenjeni seznam ter ga zavarujejo, da ostane tak kot je, ter da ni mogoče samovoljno spreminjati.

Te rudarji torej to delajo predvsem zaradi nagrade, vendar pa hote ali nehote hkrati vzdržujejo omrežje in mu dajejo varnost.

Bitcoin_EN_468X60

Naslovi Bitcoin

Vsakemu naslovu Bitcoin, ki je analogen računu v bančnem sistemu, pripada par javnega in zasebnega ključa ECDSA iz domene asimetrične kriptografije. Za pošiljanje denarja prejemniku je potrebno le poznavanje javnega ključa, medtem ko je za razpolaganje s stanjem na naslovu Bitcoin potreben tudi zasebni ključ. Z izgubo zasebnega ključa naslova Bitcoin lastnik ne more več razpolagati s sredstvi na tem naslovu, medtem ko lahko v primeru razkritja zasebnega ključa s sredstvi na naslovu razpolaga vsak, ki se seznani z zasebnim ključem.

Naslov Bitcoin se izračuna kot 160-bitna zgoščena vsota javnega ključa in vključuje tudi kontrolno vsoto, ki preprečuje nenamerne napake pri transakcijah. Večina naslovov Bitcoin je sestavljena iz 34 naključnih znakov (števk in črk), med katerimi pa ni velikih črk “O”, “I”, male črke “l” in številke “0”. Primer naslova Bitcoin je: 19VAVuupv9gbmySbKq9zUQzy6T297jsLoV.

Denarnice Bitcoin

Denarnica Bitcoin je datoteka, ki vsebuje zbirko zasebnih ključev za naslove lastnika denarnice. Programska denarnica je nameščena na lastnikovem osebnem računalniku, spletna denarnica deluje kot storitev v internetu, mobilna denarnica pa je nameščena v lastnikovi mobilni napravi. Pri hrambi denarnice morajo biti izpolnjeni ukrepi za varovanje pred odtujitvijo ali razkritjem.

Bitcoin_EN_468X60

Koliko je strošek transkacije z BitCoin-om?

Lahko je ni ali pa je. Naj na kratko raložim.
Ko izvedemo transakcijo v Bitcoin omrežju se odločimo, kolikšen del bomo namenili za transakcijske stroške. Ta vrednost katero določimo bo pripadala rudarju, ki bo rešil naslednji blok. Torej ta rudar bo dobil nagrado 25 bitcoinov + transakcijske stroške, ki so jih namenili ljudje v svojih transakcijah v zadnjih 10 minutah. Če bomo namenili 0 obstaja možnost, da bodo rudarji našo transakcijo nekaj časa ignorirali, ker bodo raje v svoj blok vključili transakcije, ki vsebujejo nek transakcijski strošek. Ko bo prišel nek okvir 10 minut ko bo transakcij malo, bodo morda tudi našo, ki je brez te “donacije” vključili v blok in bo potrjena. Torej s tem ko določimo transakcijski strošek 0 bo naša transakcija najverjetneje rabila več kot 10 minut za potrditev.

Te transakcijski stroški bodo tudi motivacija, da bodo rudarji nadaljevali s svojim delom ko bo nagrada vedno manjša (kot omenjeno se prepolovi vsaka 4 leta, kmalu bo le 12,5 na rešen blok) in tudi po letu 2150 ko bo nagrada 0. To ne pomeni, da se bodo stroški transakcij čez čas povečevali. Trenutno se v vsak blok združi nekje od 20 pa tam do 1000 transakcij. Če bi se bitcoin uveljavil namesto običajnega denarja bi število transakcij v 10 minutah postalo bistveno višje, s tem več malih “donacij” na transakcijo in s tem tudi nagrada in motivacija rudarjem, da nadalje delajo to kar deljao danes.

 

Kaj pa varnost?

Bitcoin ima iz varnostnega vidika enake lastnosti kot gotovina. Če nekje pozabite kup bankovcev in jih nekdo vzame jih najverjetneje nikoli več ne boste dobili nazaj. Enako je pri Bitcoinu vendar s to razliko, da ste še dodatno izpostavljeni kraji preko interneta. Svoj privatni ključ lahko “pozabite” na namizju, od nekje dobite virus ter tako vam ukradejo Bitcoine. Na tem področju je največji izziv za razvijalce varnostnih sistemov Bitcoin denarnic, da bo sistem varen tudi za uporabnike, ki imajo manj veščin z računalniki. Obstajajo že inovativni načini kako zadevo bolje zavarovati, vendar tu želim predstaviti le osnovni koncept Bitcoina, kogar to bolj zanima lahko zadevo razišče.

Druga morda slaba lastnost (ali pa tudi ne tako slaba) je skoraj popolna anonimnost. Primer javnega ključa zgoraj nikjer ne vsebuje podatka čigav je. Torej A nakaže Bju nekaj Bitcoinov, transakcijo lahko vidimo, saj sama transakcija je javna, ne vemo pa kdo sta A in B.

Bitcoin_EN_468X60

Se rudarjenje še splača?

Čeprav je v obtoku še 10 milijonov »kovancev« Bitcoin so mnogi strokovnjaki prepričani, da je rudarjenje bolj kot ne le izguba časa in procesorske moči računalnika. Ti so prepričani, da je bolje kovance kupiti, ko je njihova vrednost nizka in jih nato kakopak prodati, ko se vrednost poveča. Nakup in prodajo kovancev opravljamo preko pooblaščenega posrednika.

 

Kaj pa, če je vse skupaj le nateg?

Programska koda, ki poganja Bitcoin je open source (slovensko: odprto kodna). To pomeni, odprta javnosti, na njej ni patenta, kdorkoli si jo lahko ogleda. Če sami nimate znanja lahko prosite prijatelja programerja, kateremu zaupate, da si kodo ogleda in vam pove, da je zadeva dejansko nesporna in nima nobenih skrivnosti. Bitcoinu zaupa vedno več ljudi in tudi iz utemeljenih razlogov, ne gre za vero, lepe besede ali kaj podobnega. Gre za matematične zakone, katere je možno preveriti. To sem napisal leta 2014, sistem Bitcoin obratuje že 5 let in kljub mnogim napadom, tako računalniškim in političnim je vsak dan robustnejši in močnejši.

Verjetno ste ali pa boste kmalu slišali za propad največje izmenjevalnice Bitcoinov za dolarje z imenom Mt.gox (napadalcem je uspelo vdreti v njihov sistem in pokrasti veliko število Bitcoinov). Razlog za tako ranljivost te izmenjevalnice je, da ni bila namenjena trgovanju z Bitcoini, začela se je kot spletna stran za izmenjavo raznih izdelkov (kot bi rekli naša bolha.com) in čez noč je postala zelo priljubljena za trgovanje z bitcoini. Lastniki te spletne strani pa so bili preveč leni, da bi primerno posodobili varnost spletne strani. Mediji to zgodbo radi uporabljajo kot argument proti Bitcoinu. Kot, da je ta izmenjevalnica poosebljala Bitcoin. Ta argument je enako prazen kot če bi rekli, da je Euro zanič ker je nekomu uspelo oropati eno banko.

Varna naložba v valuto BitCoin:

Bitcoin_EN_468X60

Viri:

http://bitcoin.si/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitcoin

http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/sedem-stvari-ki-jih-je-potrebno-vedeti-o-bitcoinu.html

Slika:

http://flickr.com

/Oglas/

error: Content is protected !!